AKTIVNOSTI NA ŠOLSKEM VRTU

V sredo, 13. novembra smo se imeli na šolskem vrtu res lepo. Z nami sta bili učiteljici iz Romunije, ki sta prišli na senčenje na delovnem mestu v organizaciji Erasmus +. Skupaj smo izpeljali igre na prostem.

V krogu smo se pozdravili, prisluhnili sebi in drugim, okolju, vetru, pticam; ogreli smo si roke in telo. Za toploto je poskrbel tudi ogenj, ki smo ga zakurili sami. Da so se ogrele tudi glasilke smo glasno zapeli našo himno, ob tem pa visoko  dvignili zastavo.

Ob ognju med prijatelji smo prisluhnili pravljici Petelinček in njegova suknjica in spoznali temo srečanja: kostanj. Tudi mi smo iskali pogrešano suknjico, ki jo je v pravljici izgubil petelin. Iskali smo jo z ogledali. Poiskati smo morali tudi kostanje. Ob vrvi, miže, čez drn in strn nas je pot pripeljala naravnost v vrečo sladkega svežega kostanja. Nabasali smo si žepe in se vrnili k ognjišču. Ogenj je že ugašal, žerjavica je bila ravno prava, da smo lahko kostanj dali v ponev.

Medtem smo se zabavali in igrali razne igre. Tekmovalne, zabavne, za nekatere se je bilo potrebno kar precej potruditi. Premagali smo pajke in se prebili skozi njihovo mrežo, Metali kamenčke v cilj, nameščali in razvrščali jesenske plodove, jih odtisnili v glino, s plodovi naredili sledi, ugotavljali zaporedja, se igrali Tri v vrsto. Prerezali smo kostanj, ga pogledali z lupo, šipek strli na terilniku.

Idej za igro v naravi nam ni zmanjkalo, zmanjkalo pa nam je časa.

Kostanj je bil zelo hitro pečen, razdelili smo ga v papirnate vrečke in ga z užitkom pojedli.

Poskrbeli smo za zdravo telo, nadihali smo se svežega zraka, občutili toploto ognja, hlad vetra, dobro gledali, opazovali, prisluhnili naravi okrog nas, jo otipali in spoznali miže; na koncu pa zaznali mamljivi vonj pečenih kostanjev, ki smo ga nato z veseljem okusili/pojedli.

Z vsemi čuti in v gibanju, v vsakem vremenu – zunaj je najbolj lepo!