PEKARNA MIŠMAŠ V HIŠI DOBRE VOLJE

V sredo, 20. novembra 2024, smo se z učenci odpeljali v Hišo dobre volje v Ajdovščino. Tam dnevno preživljajo nekaj ur osebe, ki potrebujejo pomoč in varstvo. To je prijetna hiša, v kateri lepo diši. Ljudje so prijazni, klepetavi, nasmejani in gostoljubni. Obiskov so veseli in radi se vključujejo v različne dejavnosti. In veste kaj, v nobeni stvari ne iščejo mišje dlake. Zato smo se v tej hiši počutili zelo sproščeno in naredili veliko dobrih stvari.

Na obisk v Hišo dobre volje smo se odpravili z željo, da skupaj preberemo pravljico Pekarna Mišmaš. V krogu ob pravljično okrašeni mizi smo pozorno prisluhnili prebiranju pravljice. Da je bilo bolj zanimivo, so nam pravljico brale Valentina, Lili, Maja in Zdenka. Različni glasovi so nas peljali v Mišji dol in spoznali smo peka Mišmaša. Izvedeli smo, da je pekel slasten kruh iz različnih mok in da so mu pri tem pomagale miške. Kot v vsaki vasi, so tudi v tej živeli ljudje, ki so mu to zavidali. Zato je Mišmaš vas zapustil. Zakaj je to storil in kam je odšel Mišmaš, pa si v pravljici preberite kar sami.  Pravljica je bila dolga, zanimiva in poučna. Zato smo jo z zanimanjem, mirno in tiho poslušali do konca; tudi najmlajši in tisi, ki težko obsedimo in tisti, ki prebirajo že debelejše knjige. 

Čarobno pravljično vzdušje in čarovnija Mišmaš sta delovala tudi na nas. Prostor, kjer smo pravljico brali,  se je spremenil v majhno pekarno. Razvaljali smo testo, ga narezali, zvili v rogljičke, jih namazali z jajcem in potresli s semeni, ga dali na pladnje in spekli. Pogovarjali smo se o kruhu in se med seboj spoznavali.

Ko smo se pozdravili v slovo, je prostor dišal po kruhu.  Dogovorili smo se, da se v januarju spet srečamo. V center smo se vračali polni vtisov. V tako prijetni hiši jih ni manjkalo. 

Liljana Lazar, članica tima Zdrava šola